Razgled s prostora imenovanega travnik ;) :

Ja, tako lep dan je bil... :D .

FOTO: Vranac Mahir

Više informacija:

http://www.fojnica.ba/

http://www.samostan.ba/

Ovde možete da vidite ostale fotografije i da saznate više o tome kako su nastale: Twighlight Zone

Protest demobilisanih boraca pred Vladom Federacije BiH, Sarajevo 10. juli 2008. Fotografije su snimljene 25-tog dana protesta. Danas napuštaju šatorsko naselje nakon 31 dana protesta, jer su dobili obećanja da će im biti isplaćene zaostale tri naknade do kraja ovoga mjeseca.

FOTO: Vranac Mahir

Foto monografija "Ona i svetlo"

Izdavac: "Zmaj" d.o.o - Novi Sad

Pa je mimo. Po mojem mnenju najboljši festival, kar sem jih kdaj obiskal.

Boljše organizacije, raznolikega line-upa, lokacije, vzdušja, pozitivne energije med ljudmi, boljših bejb, cenejšega pira itd...nisem videl ne na Nova Rocku, Frequencyu kaj šele kakšnih slovenskih festivalih. Mogoče le ena slaba stran-oder je bil precej visok, bolj kot prejšnja leta,tarnali so tudi ostali fotografi.

Obisk ponuja res veliko nepozabljivih raznovrstnih zgodb.  Festival sem obiskal prek Kluba Študentov Kranj, in sicer v režiji agencije Supratravel. Proti Srbiji sva jo mahnila skupaj z Andražem in se debaklirala že na parkirišču v Tivolji, saj sva kar nekaj časa iskala najin avtobus. No ampak takoj sva ga vzela na izi, ko sva odprla prvi pir in pogledala na desno stran (Andraž že ve zakaj:)). V Novi Sad, pred hostel v katerem sva bivala, smo prispeli v jutranjih urah četrtka. Sledilo je nekaj beauty spanca (čeprav zgleda pri meni le spanca), nato pa sva jo krenila v mesto, na čevape in pir. Nazaj grede sta najhu v mestu ustavila dva miličnika in zahtevala "ličnu kartu" in preiskali so mi ruzak,štumfe itd..

Ker sva imela polne želodce sva raje najela "taxi" za 100 dinarjev (malo več kot 1€), ki pa je bil eden izmed mnogih, saj je v času Exita več avtomobilov s TAXI oznako na strehi, kot navadnih. Le na karton napišeš TAXI in ga nalimaš na streho :). No prišla sva pred vhod,kjer sem bil presenečen, saj je bil to prvi festival, kjer sem videl da te ob vhodu preiščejo policaji, ne pa le varnostniki.

vhod

Na prizorišču je pivo precej poceni, 140 DIN. Res poceni, se vidi da je Srbija revnejša dežela, kar se odraža v tem, da ima večina bejb res hudo postavo, ker nimajo dnarja za nažirat kot npr. kitaste angležinje.Res super.

Prvi večer, v četrtek so na mainstage-u nastopili Nightwish, prvi bend, ki sem jih slikal na EXITU. Koncert mi je bil precej boljši, kot izvajalci ki so jim sledili, N.E.R.D. Pa še Nightwishi so imeli boljšo luč, NERD pa večino časa front lightov nič, povrhu vsega pa so bili še črnci, da se jih ja ni vidl. Edina dobra stvar tega koncerta, je bila miss Exita, vsaj zame lejte jo res huda pa najhuj majco ma.

Nightwish

N.E.R.D.

"Aj lajk"

Potem sva z Andražem odšla v Press center na pir.

Polno flašo je teži držat k prazno

Celo v Press centru, je bil postavljen oder. Nisem mogel verjet. Tam sva spila svoje in odšla proti dance areni, kjer mi je zastal dih. Izgledala je kot velikanska fojba, za nekaj tisoč ljudi. Je bilo pa tam vsako jutro nepozabno, saj so nastopali sukači : Sven Vath, Sharam+Dubfire (Deep Dish), Axwell, Laurent Garnier, 2 Many DJ's itd... ob kombinaciji elektronske glasbe,sončnega vzhoda in pogleda na miljon nabliskancev pod tabo rečeš "svet je res lep". Res lep zaključek dneva, (sicer ob 9h dopoldne jebiga :))

Dance arena

Naslednji dan, petek je zame minil bolj pred Fusion stageom, na main stagu je nastopal Paul Weller, nekakšna easy rock/blues mešanica. Bil pa je najbolj dolgočasen za fotkat. Odpravil sem se raje na Fusion stage, kjer je nastopal Gentleman, za njim pa Let 3. No ratalo mi je priti tudi v backstage, kjer je bilo sicer dovoljeno zadrževanje le izvajalcem in staff osebju.

Gentleman...

...v zaodrju

Dan se je končal z obvezno pleskavico pred spanjem, saj sem bil vsako jutro prestradan dokonca.

Naslednji pa se je zame pričel s koncertom Juliette & The Licksov, band res zanimiv za slikanje, saj je Juliette nastopala res energično, v skladu z njihovo glasbo. Seveda pa je bila večina obiskovalcev najbol vesela nastopa headline banda tega večera Manu Chaota, ki je oder zapustil Afriki Bambaati, legendi v oldsckool hiphopu.

Juliette and the Licks

Manu Chao

Spet je sledila terapija v dance areni do jutra in povratek v hostel, tokrat z avtobusom saj sem imel le še 30 DIN, kar  je bilo ravno dovolj.

V nedeljo sem se zbudil ob 18h, ravno prav, saj sem ta dan najbolj pričakoval. Main stage so odprli KUD Idioti, za njimi so nastopili The Hives, od katerih mi je uspelo po srečnem naklučju dobiti trzalco. Za njimi pa najslabši bend za slikat- Ministry. Nastopili so namreč za nekakšno ograjo, skoraj brez luči itd.. Tudi glasba mi ni preveč dišala če bi jo vohov z ušesi, zato sem odšel v prostor namenjen novinarjem, kjer sem z nekim srbom začel debato in čez nekaj časa smo bili v njo vključeni skoraj vsi prebivalci bivše juge. Zato je nastala tudi tale BRATSTVO I JEDINSTVO fotka.

Bratstvo i jedinstvo: "bolgar,hrvatici,srb,bosanec,slovenec"

The Hives

Zvečer pa so največji razfuk naredili Sex Pistolsi, napolnili so ves prostor pred odrom, ob straneh, za odrom, kjerkoli se je folk lahko razmetaval. In bilo bi čudno če bi stali na miru, saj so res postregli s pravim punkom.

Sex Pistols

Srečal sem tudi Klemena Globočnika, Matjaža Tavčarja in Dareta Čekeliša, skupaj smo pohjakovali naokoli, nazadnje pa smo pristali v press centru kjer smo spoznali dve mladi novinarki z Nizozemske, nisem mogel verjeti, da obstaja bejba, ki pozna vse kitare od Johna Fruscianteja (RHCP kitarist). Lahko sklepate da sva imela kar dolge debate...

Dekleti sta nas zvlekle v dance areno, kjer pa je bilo toliko prahu, da sem naslednji dan smrkal in pljuval dobesedno blato. Ampak je bilo vredno, saj se res nemore nič primerjati s prizorom vzhajajočega sonca in ritmi Deepdish joj ejga.

No softiči so hoteli nazaj proti hostlu, jaz pa sem jim brezglavo sledil ker sem bil preveč lačen da bi ostal še tam.  Poslovili smo se, jaz pa sem se odpravil nazaj proti hostlu, odkjer smo naslednji dan štartali proti domu. Nazaj grede so nas hrvaški cariniki res pregledovali in drkali, kot da bi že na srbsko-hrvaški meji vstopili v Schengen hehe.

Če potegnem črto, (na exitu jo je kar precej folka vlekl), lahko zaključim da je EXIT festival res najboljše kar se da dobit v tem koncu Evrope. Več fotk pa najdete na kškfotogaleriji.

Ulična scena, Titova ulica, Sarajevo, BIH

FOTO: Vranac Mahir

Najprej so nastopili Sonsi in dodobra ogreli občinstvo.

Sons

Siddharta

Crush

(svetloba je bila božanska, napram vijolčni pri Siddharti, zverina v akciji non stop)

Keep on rockin'

Takole pa zgleda ta nova zverina :)

Ispraćaj 307 tijela, žrtava genocida u Srebernici iz kruga Gradskih groblja Visoko, 09. 07. 2008.

FOTO: Vranac Mahir

Bo jutri stara Tinkara in je že prava punčka. Bila je tudi že prvi razprodaji, tako da jo vzgajamo v pravo žensko ;) :lol: .

Slikal je smučarske skoke, body je 40D, objektiv pa 400mm f4.

Čez noč je deževalo in dopoldne se nam je iz Kolovrata odpiral lep razgled na Sočo in Krnske hribe. Na Kolovratu smo se sprehodili po obnovljenih rovih nekdanjih italijanskih obrambnih položajev iz prve vojne, potem pa smo se preko nekdanjega mejnega prehoda Solarij odpravili proti Trinkom, Dreki in Lazam. Laze so majhna in simpatična vasica, ki jo postopoma prenavljajo, in ko smo povprašali po nekdanji stari poti v Topolovo so nam skupaj z njo brž pokazali še lepo prenovljeno domačijo, ki je sicer skrita nekoliko v ozadju in bi jo zaradi tega res skoraj spregledali. Potem smo nadaljevali v Topolovo. Nekdanja pot je danes bolj podobna ozki stezi skozi gozd, ampak zaradi zavetja dreves in ker se v glavnem položno spušča nam je bila prav fina.

Topolovo -oziroma Tapoluove v narečju- je majhna vasica v pobočju, ki naj bi imela do druge vojne še štiristo prebivalcev, potem pa je odmaknjena v "slepem koncu" ob novi meji doživela enako usodo kot vse take hribovske vasice. Ljudje so se izselili v dolino. In zanjo tako kot za številne druge vasice v teh koncih najbrž niti ne bi vedeli če se v letu 1974 ne bi porodila iniciativa "Postaja Topolove (Stazione Topolo)". Projekt, s katerim so čez poletje v vas povabili umetnike, ki naj bi ustvarjali pod vrisom lokalnega okolja in ki naj bi tako vasico oživili in popularizirali v javnosti. Nekakšen "Beneški Grožnjan" torej. Projekt, festival, postaja..., kakorkoli pač, naj bi letos potekal že petnajstič. No, vsaj na pogled se je v vasici zleda res precej spremenilo: veliko hiš se zgledno obnavlja, tudi s sredstvi Evropske skupnosti, Topolovo je postalo na široko poznano... Ravno tega dne se je pod večer pričel prvi dan letošnje "postaje". Starejši možakar, eden od petintridesetih ki še živijo v vasi in ki nam je na kratko pokazal svojo domačijo, je sklepal da smo tudi mi prišli na prvo prireditev in je tako pripomnil da smo še malo zgodnji...

Iz Tapoluovega smo nadaljevali proti Livku po stari poti med Livkom in Topolovim, preko vrha Breze. Pot je bila obnovljena koncem lanskega leta in odprta ob padcu administrativne meje med državama. Na italijanski strani jo obeležujejo posamezne "instalacije" iz projekta Postaja Toplovo, na slovenski pa sledovi livške zgodovine kot so nekdanja apnenica, ostanki nekdanje ozkotirne železnice... Celotna pot sicer pelje skozi gozd, ampak v popoldanskih urah tudi zavetje dreves ni več bilo dovolj da nas v poletni vročini ne bi dodobra oblival znoj...

Iz Livka smo se po slemenski cesti vrnili proti Solarijem, od koder smo se zapeljali še po novi, med tem že asfaltirani cesti v dolino, v Volče. In v metalkampovsko "črni" in živ Tolmin... Bili smo si enotni da je bila pot fina in ti kraji zanimivi, lepi in vredni bolj pogostega obiska.

Več o dogajanju na koncertu lahko preberete  v nadaljevanju ... ter si pogledate galerijo fotk

Popoldan je namesto tonskih vaj Tina (pevka skupine TABU) raje poprijela za Anžetovega Nikona, saj jo je njegova velikost popolnoma očarala... :D

Koncert je začela hrvaška predskupina Let3, ki so na hrvaškem zelo priljubljeni... Le kako ne? Sama sem bila nad njihovim nastopom zelo pozitivno presenečena... Nasmejali so me do solz... Najprej so nastopili v črnih haljah z brki... nato v oblekici z vzorcem šahovnice... največ smeha pa je požel kostum... hmm... hja, nataknili so si ogromozanske tičke... ha ha ha in poplesavali po odru ;)

In ne, temu še ni bilo konca... čakalo nas je še eno presenečenje... preoblekli so se, ja spet ja, v svetleče in barvaste kostume, ki mene spominjajo na 80` leta. Ampak z eno razliko... kostumi so imeli šiviljsko napako, namreč na ritki kostum ni bil zašit. In da bi res vsi opazili to malenkost, so fantje veselo pokazali svojo ritko publiki ;)  noro!

Ura je bila že čez polnoč in je že bil čas, da nastopi tudi skupina, zaradi katere smo sploh prišli. TABU!!! Jej! Že če samo prideš na oder s takšnim odnosom kot je prišla Tina, potem veš, da si prišel na dober koncert! Oboževalci so ponoreli, prav tako pa tudi nekateri fotografi pod odrom, na primer jaz :D ha ha ha... Takole nas je Tina povabila bližje in začela s prvo pesmijo Ocean...

...in norija se je začela! Aleša je popolnoma  obnorela klaviatura, Primož ni in ni hotel spustiti palčk iz bobnov, Maco in Izi pa sta nažigala kitaro tako da se je ves oder tresel...

Celo nekaj kapelj dežja ni odgnalo množice, vendar jih je še bolj vzpodbudilo k petju, plesu in norenju...:)

TABU-jevci pa so peli in peli, zmotilo jih ni nič...

Če pogledate podrobneje, boste mogoče opazili, kako nad njim duh dviguje roko s kavljem. Je morda to znak, naj Marko pazi ? Bogsigavedi, vsekakor pa je fotka zelo zanimiva. :neutral:

.

.

No, verjetno bova še pred "uradnim" dopustom na Visu, se še skočila malo namočit v Rijeko, k teti :) . No, bomo videli :) .

V kolikor pa to bere nekdo, ki je že bil na otoku Visu, se priporočam za nasvete kaj se splača ogledat :) .

Evo takole, končno sem prišel izpod tuša, skupaj s fotoaparatom. Oba sva bila namreč potrebna temeljitega čiščenja, saj sem minuli vikend mudil v "raju" na Otočcu.

Letos je bil to tretji zaporedni RO, ki sem ga obiskal in občutek imam, da je bilo leto 2006, ko sem ga obiskal prvič najboljše. Tudi zaradi vzdušja, ki pa je bilo letos tisto pravo le prvi dan zvečer. Vsaj po mojem mnenju. Čeprav sem bil v petek ponoči zaradi mokrih stvari primoran spati v avtomobilu, sem z vremenom zadovoljen. Malo manj pa z dogajanjem pred odrom. S tem ciljam na kulturo slovenskih "fotografov".

Nisem bil edini, ki ga je zmotilo to, da skoraj polovica fotografov pride dobesedno pred oder (kakšni lenivci se celo naslanjajo nanj) in od tam slika s kakšnim poceni objektivom namontiranih na fotoaparate ranga xx D. Pismo če je keš za naprimer 30,40D bi si lahko namest tega fotoaparata (kjer nekateri niti ne poznajo vseh funkcij ki jih ponuja (sklepam po voyeuraziranju "mode" knofa-nekateri so imeli na P)) kupili vsaj kakšen objektiv s primerno hitro blendo. Recimo s canonovo 50mm 1.8 se je dal že dost nardit-stane pa cca 90€. Ne pa da vsi skačejo ostalim fotografom in kamermanom v kader, potem pa se pred odrom med gledanjem slik ki so jih posneli še praskajo po polnih jajcih.

No po vrhu vsega pa še missici mokrih majic, nista dale dol majce jebemo pa zato sm pršu :P :D

No pa da se ne bom samo pizdil, veliko pohvalo si zasluži organizator Franci Kek, ki je po mojem mnenju res možakar ki diha za RO. Namreč pri vseh stvar je pomagal čeprav bi lahko poslal podrejene.

Še nekaj fotografij, čeprav se mi zdijo letos bolj kot ne pod nivojem, mislim da bi lahko naredil boljše posnetke. Mogoče na otočcu 009 :)

Niet

Pankrti

Zablujena generacija

Lord bishop

"kam gre folk za dobro fotko jošk"

"observacija prsi"

Če se kdo sprašuje, kje so fotke od Siddharte,jih ni. Dvomim da jih smem objaviti brez managerjevega dovoljenja,namreč pregrešil sem se in slikal tudi 2 akorda 4. komada ki so ga igrali. Držite pesti, da se nadme ne spravi cela armada Siddharta Crewa.

Aja ne, najbrž so zaposleni z odganjanjem novinarjev, s katerimi so predhodno zmenjeni za intervju.

(po resnični zgodbi)

Ps: Hvala PsyhoID-ju za pir

Ps2: ostale fotke kot ponavadi tukaj

Radio Capris je namreč zopet priredil tradicionalni koncert, ki oznanja začetek poletja in poletnih počitnic. Nastopili so domačini Noom8, HeaveniX, Sons in drugi znani slovenski pevci ter skupine Rudi Bučar, Tabu, Dan D, Vlado Kreslin, na vrhuncu večera pa je nastopila Siddharta, ki je ogreto množico do konca postavila na noge.

Še nekaj fotografij s samega dogajanja...

]]> http://tasteoftravel.wordpress.com/?p=130 Mon, 30 Jun 2008 13:29:52 +0000 tasteoftravel http://tasteoftravel.wordpress.com/?p=130 V soboto se je v Žalcu odvijala že deveta tradicionalna Žalska noč mladih in navkljub napornemu dnevu sva se z mojo albeznijo odpravila še tja. Vse skupaj se je seveda začelo že ob 19h, vendar sva midva prispela tja šele ob 22h. Ravno prav, da sva ujela nastop, meni všečne, lokalne skupine Aperion. Za njimi so nastopili še Dan D in na koncu Big Foot Mama. Tokrat pripenjam samo nekaj fotkic skupine Aperion.

Ne Ziggy, niso še s "tanovim" :) Treba najprej malho nabav't, ker se mi ga ne da nosit v ruzaku. Čeprav mi je bilo na koncu maaalce žal, ker bi od daleč prav prišel. Ampak... there's always next time ;)

.

.

.

.

Tale simpatična psička je "naš" najdenček, ki nas že vrsto let razveseljuje s svojimi potegavščinami in s svojo lepoto. Kot je iz slike možno videti, je mešanček in zares zelo prikupna psička.

Spomnim se enega februarskega dneva (2003), ko sem jo videla v spremstvu otrok, na plastičnem povodcu. Takšnem kot ga imamo za obešat perilo. Že takoj je privabila moj pogled. Isti dan, nekaj ur kasneje sva se s prijateljico odpravili v mesto in jo ponovno srečali. Tokrat je bila privezana k trafiki, kjer sem misila, da koga čaka. Vendar sem kasneje, ob povratku domov, videla da temu, žal ni tako.

Namreč psička ni bila več pri trafiki, temveč je bivakirala v trgovini, v kateri je delala moja botrca. Kjer sem se ob povratku domov (z mesta) velikokrat oglasila, da sem se malce ogrela. Sedela je v ozkem hodniku in prijazno gledala ter postavala na kartonu. In jaz ne bi bila jaz, če ne bi šla takoj k njej, jo pobožala... Namreč moja botrca se je bala, da je okužena, bolana. Hm, meni pri taki ljubki stvarci to nikoli ni prišlo na misel. Zato mi je tudi zaupala, da sem jo peljala ven, na lulanje. Kjer sva se še malo bolje spoznali (beri: dala mi je velikega, mokrega in prijaznega poljubčka). Zelo sem si ji želela odpeljati domov, vendar ker moja mama, ne mara živali sem oklevala in nazadnje tudi nisem.

Čeprav je moja bortca dala oglas na RadioCity, da se je izgubil mali, prisrčen kuža na območju Tabora, se  do 19ih, ni oglasil nihče. In ga je vzela domov. Prestrašena, kako bo reagiral njen partner itd. Vendar se je ta dečko zaljubil v tole psičko, ki nas še danes razveseljuje.

Najbolj se mi je utrnil v spomin naslednji dogodek:

Bilo je nekega zimskega popoldneva, ko smo bili bolj ali manj vsi sosedje na hodniku, saj je bila na obisku tale prelepa gospodična. In midve sva se igrali oz. tekali. Najraje od vsega ima moje copate. Ne grize nobenih drugih, ne nosi okoli nobenih drugih copat, ampak v moje se pa zapiči iz neznanega razloga :) . Seveda, najraje med tekom ;) . In moja mati, da naj se grem preoblečt, da greva v mesto. Jaz, ravno ne navdušena, ampak primorana, sem se to naredila, prišla na hodnik, kjer sem na to še malo čakala mamo. Nato se tale psička zapodi v moje teniske ter boli in laja vanje. Jo gledam, ker česa takega še ni naredila (razen, ko sem imela točno določene copate) in ji bolj v šali kot zares pravim:" Ne lajaj, vame, ker itak nočem it v mesto. Raje bi tukaj norela s teboj. Na mamo se jezi." Pes me v isti sekundi spusti, gre in se vsede natanko pred mojo mamo, jo pogleda in začne lajat nanjo.

O tem, kakšne salve smeha in odobravanja je dobila takrat, raje ne bi. Zaradi takšnih malenkosti ima življenje neprecenljivo vrednost, za vse ostalo je mastercard ;) .